Kartuzijanski samostan Pleterje

Na mestu, kjer je v desetem stoletju stal grad Sicherstein, je 1407. leta celjski grof Herman II. ustanovil pleterski samostan svete Trojice, v drugi polovici 18. st. pa je bil samostan razpuščen in v roke kartuzijancev je prišel spet šele leta 1899. Zdaj se ta spokojni kraj, obdan s tri metre visokim in skoraj tri kilometre dolgim obzidjem, ponaša z gotsko cerkvijo sv. Trojice. Ohranjeni pa sta tudi bogata knjižnica in likovna zbirka, katere del je našel zatočišče v nekaj kilometrov oddaljenem kostanjeviškem samostanu, danes Galeriji Božidar Jakac. Obiskovalec lahko meniško življenje spozna ob ogledu multivizijskega prikaza in cerkve sv. Trojice, mogoč pa je tudi prijeten sprehod po Pleterski poti. V Pleterjih je služboval tudi Josef Ressel.

Samostan so začeli graditi v začetku 15. stoletja. Od prvotnega poslopja je ostala samo cerkev sv. Trojice, ki je edinstven primer gotske sakralne stavbe v srednji Evropi.

V samostanu sta bogata knjižnica in likovna zbirka. Posamični ogledi samostana niso dovoljeni, za skupinske oglede je odprta samo cerkev. Z multivizijo pa sta obiskovalcem predstavljena kartuzija in življenje menihov. Menihi prodajajo znamenito domače pletersko žganje. Ogledi so možni od 8.00 do 17.00 ure vsak dan, zaželeno je, da se skupine vnaprej napovedo. Vstopnina je 3 €.
Kartuzija Pleterje leži v tihi dolini ob vznožju Gorjancev, s severne strani pa jo obdajajo vinorodna pobočja Pleterskega hriba. Sklop samostana obdaja visoko obzidje kot ločnica med zunanjimsvetom in skrivnostnim svetom tišine, miru.
Edina še delujoča Kartuzija v Sloveniji zvesto obdeluje zemljo, katere sad so različni izdelki. Poleg na Dolenjskem nepogrešljivega cvička bratje kletarji gojijo izvrstno mašno vino iz izbranih belih sort, jagodni izbor chardonnaya, kerner izbor, sivi pinot, lastno penino in ledeno vino. Razen pridelave vin, v samostanu čebele omogočajo izdelavo sveč iz čebeljega voska in drugih čebelarskih izdelkov, sadovnjak pa daje plodove za sadjevec, slivovko, pletersko hruško, ...
Po predhodnem naročilu si boste lahko ogledali multivizijsko predstavitev življenja menihov, muzej na prostem ali okusili več vzorcev vin, ki so naprodaj v samostanski trgovini.

Kartuzijo Pleterje si lahko ogledate tudi na motivih starih razglednic.
Kartuzijani predstavljajo meniški red, ki je bil ustanovljen v Franciji leta 1084.
Že v 12. stoletju se je kartuzijanski red razširil po Sloveniji.
Nastale so štiri ustanove: Žiče (1160), Jurklošter (1170), Bistra (1255) ter na zadnje še Pleterje (1403).
Edini še delujoči kartuzijanski samostan v Sloveniji je ustanovil grof Herman II. Celjski, pomembna politična in kulturna osebnost svojega časa.
Zidavo samostana je vodil kasnejši prior Hartman, doma iz Anglije. Ustanovo so kmalu prizadeli večkratni turški vpadi, nato pa še vplivna protestantska soseščina.
Leta 1595 je bil samostan razpuščen ter izročen v roke jezuitom v ljubljanskem kolegiju. Kasneje je prešel v zasebno last; leta 1899 ga je kartuzijanski red odkupil in pozidal nov samostan.
Od starega samostana so se ohranile samo gotska cerkev Sv. Trojice, ki je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi ter sosednje stavbe.
Zidavo nove kartuzije je vodil francoski arhitekt, naselili pa so jo menihi iz ukinjene kartuzije Bosserville. Francoski menihi so s sabo prinesli dobršen kos domovine: umetelno izrezljane korne sedeže, oltarje, biblioteko, arhiv in še kakšnih 100 slik baročnih mojstrov, katerih del sedaj bogati galerijo Božidar Jakac v kostanjeviškem samostanu.
Vpogled v meniško življenje je možen le z avdio- vizualnim prikazom v stari zakristiji gotske cerkve, medtem ko so znani samostanski izdelki in pridelki dostopni v samostanski trgovinici.
Več o kartuzijanskem redu lahko izveste na uradni sletni strani kartuzije Pleterje (http://www.kartuzija-pleterje.si) in na spletni strani kartuzijanskega reda: www.chartreux.org.