FARNA CERKEV SV. JERNEJA

Po turškem požigu leta 1500 so farno cerkev sv. Jerneja obnovili. Leta 1641 so ji dodali današnji zvonik, leta 1827 pa so jo preoblikovali. V dveh stranskih kapelah sta nameščena marmorna oltarja iz XVII. stoletja. Vsa površina cerkve znaša 362 m2. Farni pečat ima napis »Župnija sv. Jerneja na polju«. V starih zapiskih pa je fara imela ime Št. Jernej na Vidmu (Videm pomeni cerkveno zemljišče). 

Stranska oltarja, ki so ju pripeljali iz cerkve razpuščenega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, sta iz prve polovice XVII. stoletja. Na severnem oltarju je Metzingerjeva slika sv. Jerneja. Ko je faro in posestva v Šentjerneju dobil ljubljanski stolni kapitelj, je župnišče prezidal v protiturško trdnjavo z dvižnim mostom med obrambnima stolpoma s strelnimi linami. Trdnjavo je dal leta 1888 podreti župnik Vovk. Med obnovo cerkve je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto med letoma 1985 in 1986 opravil zavarovalno arheološko izkopavanje cerkvenih ladji. Pri tem je odkril, da so na mestu sedanje cerkve stale vsaj še tri njene predhodnice: dve romanski in ena gotska. Okoli cerkve je bilo pokopališče, posamezni grobovi pa so bili tudi v romanski in gotski cerkvi. Del odkopanih površin so zasuli, del pa nadkrili z betonsko ploščo, v katero so vzidali panoramsko stekleno ploščo, skozi katero se vidijo zidovi romanskih cerkva.