GRAD GRACARJEV TURN

Nad vasjo Orehovica stoji lepo ohranjena, z vrtovi in sadnim drevjem obdana graščina Gracarjev turniz 13. stol., od koder se odpira pogled na prostrane njive in travnate preproge. Kljub številnim lastnikom je graščina ohranila ime svojih prvotnih gospodarjev, Gratzarjev, v preteklosti pa so jo imenovali še Rudežev grad in zaradi rodovitnosti tukajšnjih krajev Tolsti Vrh. Danes se tako imenuje z vinogradi posejan grič nad Orehovico, ki mu kraljuje cerkvica svetega Roka.

Zanimivost graščine Gracarjev turn so velika lesena vrata, ki so narejena iz enega samega kosa lesa, oblikovala pa jih je samo sekira.
Nosi jih pokončen debel steber, za vrati pa je majhna ječa. Medvojno so bile uničene številne freske, s katerimi je bila ozaljšana notranjost gradu. Še vedno pa je v gradu ohranjena Trdinova soba, ki je opremljena z avtentičnim renesančnim pohištvom. Pisatelj je tu v letih od 1867- 1885 užival gostoljubje Karla Rudeža, ko je zbiral gradivo za svoje Bajke in povesti o Gorjancih. Njegovo pero je zapisalo marsikatero, zaradi revščine bridko, a resnično misel o teh krajih.

 Zgodovinski podatki:

Grad stoji na zložni terasi pod obronki Gorjancev, blizu Orehovice zahodno od Šentjerneja. Grad, stolpasti dvor, se prvič omenja leta 1311, njegovi lastniki pa so bili vitezi Grazerji, ki so ga imeli v lasti do leta 1545, ko je rodbina po moški liniji izumrla. Tega leta ga je podedoval Jurij pl. Altenhaus, od leta 1568 naprej, ko so ga njegovi nasledniki prodali, pa je pogosto menjal lastnike. Šele od leta 1821, ko je gospoščino kupil Anton Rudež, trgovec in prekupčevalec s senom in žitom, so se lastniške razmere ustalile. V posesti njegove družine je ostal vse do leta 1923, ko se je Vlasta Rudež poročila z gozdarskim komisarjem Herbertom Schoepplom, ki je z družino tu dočakal konec vojne. V lasti te družine je grad še danes, čeprav je bila ravno zaradi lastništva najstarejša Schoepplova hčerka na gradu leta 1986 umorjena, druga hčerka pa je kasneje prav tako tragično izgubila življenje.
Gracarjev turn so, kot pove že ime, pozidali vitezi Gracarji okoli leta 1300 v obliki pravokotnega stolpa, ki je v današnjem grajskem kompleksu še ohranjen kot osrednji in najvišji stolp. Čeprav so verjetno stolp utrdili že v 15. stoletju, je prve večje predelave doživel okoli leta 1537, ko so pozidali vzhodni in zahodni trakt z vogalnima stolpoma. Približno v tem času so nekaj sob v starejšem stolpu tudi poslikali s prizori iz Samsonove in Heraklejeve zgodbe ter legendo o antičnem pesniku Vergilu. Danes je od te poslikave ohranjenih le nekaj skromnih fragmentov. V 17. stoletju so verjetno dodali notranje arkade, v zahodnem traktu uredili grajsko kapelo, v kateri je še danes oltar iz začetka 18. stoletja. Zadnje predelave je doživel po letu 1821, ko so namestili nov glavni portal, sezidali urni stolpič nad vhodom in preuredili notranje prostore. Med vojno je bil grad požgan in je dolgo časa stal brez strehe. Šele leta 1952 je uspelo spomeniški službi grad zastrešiti, kasneje pa žal ni doživel omembe vrednih obnovitvenih del. Danes grajska stavba večinoma sameva in ni primerna za večje število obiskovalcev.

Informacije:
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Območna enota Novo mesto
Skalickega 1- Grad Grm
8000 Novo mesto