Občina Šentjernej
Prvomajska cesta 3a
8310 Šentjernej
Prvomajska cesta 3a
8310 Šentjernej
ID za DDV: SI62524291
Voden ogled arheoloških najdišč nad Mihovim
Voden ogled arheoloških najdišč nad Mihovim
12. 5. 2022
Petra K. J.
268
V soboto, 07.05.2022 je Občina Šentjernej v sodelovanju z Dolenjskim muzejem organizirala voden ogled arheoloških najdišč s petih višinskih naselij, ki so na dolenjski strani Gorjancev, nad vasjo Mihovo, razmeroma blizu sobivala v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev.
Pohodniki, bilo jih je kar 43, so se zbrali ob 9. uri na igrišču v vasi Mihovo. Zbrane je pozdravil in nagovoril župan Jože Simončič. Po okrepčilu so se pod strokovnim vodstvom arheologa dr. Boruta Križa iz Dolenjskega muzeja podali na pohod.
Pot jih je sprva vodila po gozdni cesti nad nekdanjo naselbino Trnišča, kjer jim je dr. Borut Križ najprej nazorno razložil pomen arheoloških najdb s tega območja, saj gre za manj raziskano obdobje med 3. in 6. stoletjem, to je med zatonom antike in prihodom Slovanov.
Sledil je vzpon proti nekdanji naselbini Gradec, kjer so še vidni temelji cerkve iz zgodnjega krščanstva, ki pričajo o območnem verskem središču in ljudeh, ki so varnost ob prodirajočih barbarih poiskali na vrhovih višinskih osamelcev in si skušali tamkajšnje življenje urediti po prilagojenih poznoantičnih civilizacijskih normah. Na poti proti Gradcu se pohodnikom v smeri vzhoda odprl pogled na pobočja, kjer sta bili naselbini Kozji hrbet in Prag. Po postanku in obširni razlagi na Gradcu se je pot nadaljevala proti nekdanji naselbini Zidani gaber. Tu je bil postanek daljši. Kot je povedal dr. Borut Križ, odkriti predmeti s tega območja pričajo o tem, da je bil Zidani gaber osrednje regionalno vojaško, politično in versko središče. Predvsem množica ostankov orožja, med katerimi so tudi deli pozlačenih čelad in oklepov iz železnih lusk, zagovarja domnevo, da je moral na Zidanem gabru bivati tudi višji vojaški kader, ki je rimsko državno mejo skušal zavarovati pred barbari, ki so iz Panonske nižine skušali prodreti do Rima.
Ob strokovni razlagi se je med pohodniki, med katerimi je bil poleg arheologa dr. Boruta Križa tudi arheolog mag. Uroš Bavec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Novo mesto, razvila zanimiva debata o širšem pomenu arheoloških najdb s tega območja. Po temeljitem ogledu nekdanje naselbine so se pohodniki, polni novih spoznanj, po tako imenovani Laški poti vrnili na izhodiščno točko na igrišče v Mihovem, kjer je bila v organizaciji Občine Šentjernej in javnega podjetja JP EDŠ pripravljena pogostitev za vse udeležence.
Pot jih je sprva vodila po gozdni cesti nad nekdanjo naselbino Trnišča, kjer jim je dr. Borut Križ najprej nazorno razložil pomen arheoloških najdb s tega območja, saj gre za manj raziskano obdobje med 3. in 6. stoletjem, to je med zatonom antike in prihodom Slovanov.
Sledil je vzpon proti nekdanji naselbini Gradec, kjer so še vidni temelji cerkve iz zgodnjega krščanstva, ki pričajo o območnem verskem središču in ljudeh, ki so varnost ob prodirajočih barbarih poiskali na vrhovih višinskih osamelcev in si skušali tamkajšnje življenje urediti po prilagojenih poznoantičnih civilizacijskih normah. Na poti proti Gradcu se pohodnikom v smeri vzhoda odprl pogled na pobočja, kjer sta bili naselbini Kozji hrbet in Prag. Po postanku in obširni razlagi na Gradcu se je pot nadaljevala proti nekdanji naselbini Zidani gaber. Tu je bil postanek daljši. Kot je povedal dr. Borut Križ, odkriti predmeti s tega območja pričajo o tem, da je bil Zidani gaber osrednje regionalno vojaško, politično in versko središče. Predvsem množica ostankov orožja, med katerimi so tudi deli pozlačenih čelad in oklepov iz železnih lusk, zagovarja domnevo, da je moral na Zidanem gabru bivati tudi višji vojaški kader, ki je rimsko državno mejo skušal zavarovati pred barbari, ki so iz Panonske nižine skušali prodreti do Rima.
Ob strokovni razlagi se je med pohodniki, med katerimi je bil poleg arheologa dr. Boruta Križa tudi arheolog mag. Uroš Bavec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Novo mesto, razvila zanimiva debata o širšem pomenu arheoloških najdb s tega območja. Po temeljitem ogledu nekdanje naselbine so se pohodniki, polni novih spoznanj, po tako imenovani Laški poti vrnili na izhodiščno točko na igrišče v Mihovem, kjer je bila v organizaciji Občine Šentjernej in javnega podjetja JP EDŠ pripravljena pogostitev za vse udeležence.
