Klopotec že poje in preganja

Na Tolstem vrhu so po zaslugi Mokropoljskega kluba mučenikov tradicionalno na Rokovo, 16. avgusta, zagnali klopotec. Klopotec je veselo zapel in tako bo vse do jeseni, ko bo varoval vinograde in odganjal ptiče. Za dober pridelek je šentjernejski župnik in dekan Anton Trpinpo maši v cerkvici sv. Roka blagoslovil še vinogradnike in vse zbrane ljudi. Nagovoril jih je tudi župan Radko Luzar, ki je povedal, da je šentjernejska občina prav pred tem dogodkom, ki sodi že tradicionalno v Jernejevo, poskrbela za na novo asfaltirane odseke po Tolstem vrhu. Član kluba mučenikov je povedal, da so se pri maši spomnili dveh njihovih že preminulih članov, Janeza in Pavla. Dogodek je pospremila tudi pesem Šentjernejskega okteta, ter domačega ansambla. Vinogradniki so številnim obiskovalcem postregli z rujno kapljico in šentjernejske dobrote, za katere so poskrbele članice Društva kmetic Šentjernej. Prva omemba klopotca v slovenskem jeziku sega v leto 1797, v pesmi Ljutomerčana Leopolda Volkmerja. V Sloveniji je klopotec najbolj razširjen v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah. Sprva naj bi jih postavljali na poljih, kasneje pa pretežno v vinogradih. Klopotci so različno izdelani, odvisno od pokrajine, v Slovenskih goricah ima dva para kril ali vetrnic, na Goričkem tri pare in na Avstrijskem Štajerskem štiri pare kril.

Največji klopotec na svetu imajo v Hermancih v Prlekiji, ki je visok kar 16 metrov in tehta kar 975 kilogramov. Naš res ni največji, stoji pa zagotovo na najlepši vzpetinici daleč naokoli.