Slavnostna akademija ob dnevu državnosti

Občina Šentjernej je slavnostno akademijo v počastitev dneva državnosti ob 33. obletnici osamosvojitve Slovenije pripravila v petek, 21. junija 2022, v veliki dvorani Kulturnega doma Primoža Trubarja v Šentjerneju.

Kot gostitelj je zbrane nagovoril župan Občine Šentjernej, Jože Simončič, ki je med drugim dejal: »Pred 33- imi leti smo imeli navdih in pogum, da smo uresničili stoletne sanje našega naroda o  samostojni in demokratični državi. Prvič smo res sami odgovorni za svojo prihodnost. Uspelo nam je, ker je narod razumel in to resnično želel. Vodilni politiki, v vladi, pa tudi  v opoziciji, so bili toliko zreli in odgovorni, da so proces osamosvojitve voditi tako, da ni prišlo do večjih notranjih trenj. Ob drugačnem ravnanju vodilnih, danes svoje države zagotovo ne bi imeli.«

»Hvala vsem, ki ste sodelovali pri nastanku samostojne in demokratične Slovenije in se trudite za njen razvoj in ugled tudi danes. Hvala vsem, ki ponosno pojete našo himno in z veseljem izobešate državno zastavo,« je še povedal Simončič. Sloveniji je zaželel mir in blagostanje, vsem državljanom pa veliko mero hvaležnosti, odgovornosti in poguma za dobre odločitve.

Ob tem slovesnem dogodku je polno dvorano kulturnega centra nagovoril tudi prvi predsednik Vlade Republike Slovenije, Lojze Peterle, ki je bil glavni govornik na slavnostni akademiji ob dnevu državnosti:

»Spoštovani gospod župan, članice in člani občinskega sveta in častni občani, spoštovani gospod dekan, dragi domoljubi in demokrati, veterani vojne za Slovenijo, gospe in gospodje! Govoril Vam bo Slakov Lojze iz Čužnje vaši, ki ni nikoli sanjal, da bo ali bi moral biti predsednik vlade. Mesto sem celo ponudil dr. Jožetu Pučniku, ker je več vedel o demokraciji in tržni ekonomiji. Mislil sem, da bi mu bilo lažje, ker je bil ateist. Ko ponudbe ni sprejel, sem skočil v vodo in mi ni žal. Skupaj smo doživeli svetlobni trenutek slovenske zgodovine …

Zelo  sem vesel, da lahko z vami praznujem dan državnosti, največji praznik slovenske države. Iskrena hvala gospodu županu za povabilo. Pred  Vami stojim s praznično zavestjo, da smo 1991 uresničili največji politični cilj slovenskega naroda - proglasili smo samostojno in demokratično državo, republiko Slovenijo.

Dovolite na začetku malo zgodovinskega sprehoda in razlago, zakaj nam je tokrat, po stoletjih sanj, uspelo. Prešeren se v pesmi spominja kralja Sama, pod katerim so naši predniki živeli v prvi polovici sedmega stoletja. Potem izstopajo v našem spominu ustoličevanja koroških vojvod, znana po tem, da sta dva svobodna kmeta v imenu ljudstva do leta 1414 v slovenščini prenašala oblast na novega kneza. Dobrih sto let pozneje Vam znani Primož Trubar prvič pozdravi “lube Slovence”. V letu 1848, v letu pomladi narodov, pa Slovenci prvič nastopimo z voljo živeti skupaj v eni enoti, kar je jasno zapisano v programu Zedinjene Slovenije. Sledijo desetletja narodnega prebujanja s tabori in čitalnicami. Ko monarhija že izdihuje, spišejo naši poslanci Korošec, Krek, Šušteršič…leta 1917 prvo majniško deklaracijo, ki zahteva, da bi se pod habsburškim žezlom oblikovala enotna državna tvorba Slovencev, Hrvatov in Srbov. Monarhija take preureditve ni bila sposobna, je pa 29. oktobra 1918 nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, in trajala do 1. decembra istega leta, ko je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo oz. postala diktatura. Takrat se je govorilo o troimenem narodu treh plemen. Severno pleme ni živelo v Sloveniji, ampak v Dravski banovini. Državotvorne ideje so se med obema vojnama pojavljale, pogojev za uresničitev ni bilo. Srbski diktaturi je po drugi svetovni vojni za pol stoletja sledila komunistična, državotvorna misel pa se je krepila med Slovenci po vsem svetu.

 V drugi polovici osemdesetih let se je začel odpor proti totalitarizmu v kulturniških, novinarskih in drugih okoljih, proces proti JBTZ z Odborom za varstvo človekovih pravic in Nova revija 57 pa so okrepili demokratično in domoljubno zavest v smeri razvoja slovenske politične pomladi, ki jo je začel Ivan Oman z ustanovitvijo Slovenske kmečke zveze. 8. maja 1989 je pesnik Tone Pavček pred deset tisoči na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral novo majniško deklaracijo s temeljno politično zahtevo: “Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda.” To je postala ključna točka političnega programa Demosa, koalicije demokratičnih strank, ki je z njo 8. aprila 1990 na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni zmagala proti starim političnim silam, ki so ponujale prihodnost Slovenije v propadajoči Jugoslaviji. S to zmago so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo državotvornega projekta. DEMOS je imel večino v parlamentu in vlado, ki je prevzela operativno odgovornost za osamosvojitev. Brez zmage aprila ne bi bilo plebiscita decembra istega leta.

Dovolite, spoštovani zbor, da opozorim na bistveno razliko me letoma 1945 in 1990. Leta 1945 ljudi niso vprašali, ali so za Jugoslavijo, za komunizem in za revolucijo - nobenega plebiscita ni bilo. Za osamosvojitev pa je bil plebiscit - Slovenke in Slovenci so imeli prvič v zgodovini priliko, da se prostovoljno odločijo za svojo državo. Tako je bilo tudi z vstopom v EZ in v NATO - na podlagi plebiscitom volje. Eno je, če te nekam potisnejo, drugo, če greš v nekaj prostovoljno in po demokratični poti. Je pa še pomembnejša razlika: drug svetovna vojna in še posebej revolucija sta nas tragično razdelila, da še danes boli, še mrtvih od takrat ne zmoremo pokopati. Osamosvojitev- z vojno za Slovenijo - nas je povezala, doživeli smo prešerne trenutke enotnosti. Leta 1945 je po fašizmu in nacizmu nastopil domači totalitarizem, ki je poznal svobodo samo za ene. Osamosvojitev je prinesla svobodo in novo priliko za vse. France Bučar je oznanil 25.6.1991 konec državljanske vojne. Zgleda, da se je zmotil, kajti na oblasti imamo ljudi, ki menijo, da se da svet izboljšati tako, da onemogočaš tiste, ki mislijo drugače. Od tega smo se hoteli z osamosvojitvijo in demokratizacijo poslovili za vedno. Svet samo za “naše” ne more biti vrednota slovenske osamosvojitve.

Gospe in gospodje, naš praznik ne more mimo hvaležnosti vsem, ki so podprli projekt samostojne države in še posebej tistim, ki so dali zanjo svoja življenja. Ko smo na Brdu 28.aprila 1991 predsedniki Demosovih strank rekli, gremo do konca, smo se zavedali, da tvegamo vse. Politični obiskovalci so nas eno leto svarili, naj bomo realisti, naj ne sanjamo, da nas nihče ne bi podprl, da je politika umetnost mogočega. Vem, da so bili pripravljeni seznami in lokacije, da opravijo z nami. Vem, da bi se lahko končalo precej drugače. Uspeli smo, ker smo imeli jasen cilj, trdno voljo, enotnost in podporo ljudi. Uspeli smo, ker smo bili pripravljeni - tudi na vojno. Ko so nam na dan izvolitve vlade čestitali iz Beograda s slovenskimi podpisi ukaza za razorožitev naše teritorialne obrambe, smo razumeli, da gre za napoved vojne. Imeli smo prav in se pripravili. Hvala vam, ker ste verjeli v nas in nas podprli, da gremo do konca.

Gospe in gospodje, tri Jugoslavije so propadle, mi pa srečujemo mlade ljudi, rojene v samostojni Sloveniji, ki v Titovih majicah trdijo, da je bilo prej bolje, gledamo izvoljenega predstavnika ljudstva, ki praznuje jugoslovanske praznike z rdečo zastavo, in spremljamo delo vlade, ki se klanja Čebinam , ukine pa Muzej slovenske osamosvojitve. Kako smo ponotranjili osamosvojitev kaže dejstvo, da ta v triintridesetih letih ni mogla biti tema maturitetne naloge. Kdor more, naj razume. Za vse tisto, kar bi se moralo v naše skupno dobro še zgoditi, ostajajo vrednote osamosvojitve najboljši navdih. Vem, da bodo prišli ljudje, ki bodo na tej osnovi gradili naprej.

Bog živi demokratično in samostojno Slovenijo! Bog živi uspešno in ustvarjalno občino Šentjernej z vsemi njenim ljudmi!«

Slavnostno akademijo je obogatil lep, z dediščino in domoljubjem navdahnjen kulturni program scenaristke in režiserke Lucije Kuntarič z naslovom VODA – ŽIVLJENJE - NAVDIH. Celotno slavnostno akademijo je povezovala in navdihovala voda ter pesem Soči Simona Gregorčiča. Nastopila je učiteljska gledališka skupina Holivud, mladinska gledališka skupina DiLeo, plesna skupina Harlekin z mentorico in solistko Dušanko Požgaj ter glasbena zasedba PLAMEN in kvintet QUINQUE VOCUM z ljudskim petjem. Poseben nastop je imel tudi glasbeni duet Miro Božič & Benjamin Barbarič na kitari in ustni karmoniki. Program je z mislimi povezanimi z vodo prepletal voditelj Ambrož Kvartič.

Občina Šentjernej se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri slavnostni akademiji v počastitev dneva državnosti.

Besedilo: Tanja Brate

Fotografije: Tanja Jakše Gazvoda