ALI SO BILI PODPISI VOLIVK IN VOLIVCEV SPREJETI DOVOLJ RESNO?

Upali smo, da bomo kot širša družba zmogli toliko poguma  in pri problematiki enakopravnega vključevanja v družbo socialno šibkejših posameznikov, še posebej otrok, naredili korak naprej.

Župani JV Slovenije in Posavja s prvopodpisanim županom Mestne občine Novo mesto, mag. Gregorjem Macedonijem, so dne 9. 8. 2023 v državni zbor z več kot 30.000 zbranimi podpisi volivk in volivcev vložili predloge sprememb zakonov za zaščito otrok iz težkih socialnih okolij. Zbrani podpisi so izražali jasno voljo, da je potrebno na tem področju nekaj spremeniti. Na drugi strani so pomenili veliko odgovornost za zakonodajalca.

V težkih socialnih okoljih je predispozicija rojenega otroka manj perspektivna od vrstnikov zgolj zato, ker se je rodil v takšnem okolju. Če k temu dodamo še pomanjkanje vrednot, kot so izobraževanje, izobrazba in delo, sta manjši družbeni napredek in razvoj posameznika v takšnem okolju neizogibna. Predlogi sprememb zakonov so se nanašali na področje izobraževanja, socialne politike, trga dela in vozniških dovoljenj. Ob zasledovanju ciljev uspešnega zaključevanja osnovnošolskega izobraževanja in vključevanja na trg dela bi se v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih spremenilo, da bi se v primeru neobiskovanja osnovne šole in zapadlih dolgov do javnih subjektov socialna pomoč izplačala v materialni obliki za osnovne življenjske potrebščine, čemur je tudi sicer namenjena. Posledice, ki sicer nastanejo v primeru neizpolnjevanja obveznosti, za prejemnike socialne pomoči ne veljajo, saj izvršba ni možna. V praksi se pojavljajo primeri, ko ima posameznik tudi 130 neizterjanih prekrškov. Prav tako bi se po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih otroški dodatek v primeru neobiskovanja osnovne šole izplačal v materialni obliki in znižal za tretjino, če otrok ne bi nadaljeval šolanja v srednješolskih programih. Zakon o urejanju trga dela bi se dopolnil s podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta in bolj poenostavljeno napotitvijo brezposelne osebe na delo, v Zakonu o voznikih bi se uvedel pogoj za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.

V Mestni občini Novo mesto (MONM) je število učencev Romov, ki uspešno zaključijo osnovno šolo, v povprečju komaj 12 %, gledano od vpisa v letu 2009 do 2021. Generalni izziv je preslaba podpora družine za vztrajanje v šolskem procesu, saj za večino pripadnikov romske skupnosti pridobitev osnovne izobrazbe ni vrednota. Navedena dejstva se ne ugotavljajo samo v novomeški občini, ampak tudi drugih, in ne samo pri romski populaciji, temveč tudi v okoljih priseljenih družin. Tudi zaposlovanje ostaja v veliki meri neuresničeno. Kazalniki, ki jih je Vlada RS opredelila v Nacionalnem programu ukrepov za Rome za obdobje 2021 ̶ 2030, kot kaže, ne bodo doseženi. Da se situacija ne izboljšuje, ampak celo poslabšuje, ugotavlja tudi vladna delovna skupina za obravnavo romske problematike.

Zato velika zavzetost županov, ki so zaradi potreb okolja in v želji narediti napredek na tem področju zbrali potrebno število podpisov volivk in volivcev ter začeli postopek sprememb zakonov:

Najprej sta jih obravnavali komisiji Državnega sveta RS, ki sta prepoznali pomembnost tematike in predloge podprli.

Vlada RS v mnenjih, ki so del zakonodajnega postopka, predlogov ni podprla. Argumenti niso prepričljivi. Nekateri si celo nasprotujejo.

Nato so bili predlogi obravnavani v matičnih delovnih telesih Državnega zbora RS, in sicer v Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter v Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Oba odbora sta kljub podpori članov opozicijskih strank predloge, razen v delu, ki se nanaša na podaljšanje maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta, zavrnila.

Morebitni drugi amandmaji, s katerimi bi se spremenili, dopolnili ali preoblikovali predlogi zakonskih sprememb, da bi jih podprli, niso bili vloženi.

S tem se je zakonodajni postopek zaključil. Volivkam in volivcem pa je bila odvzeta možnost, da bi o njihovem predlogu odločal Državni zbor z 90 izvoljenimi poslankami in poslanci. Je to res demokratično?

Razprave v odborih so bile aktivne, kresala so se različna mnenja in pogledi. Kot skupno ugotovitev tako koalicijskih kot opozicijskih predstavnikov je bilo mogoče razbrati, da se situacija ne izboljšuje, da je že kritična in da je potrebno nujno nekaj storiti. Zato je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide po koncu razprave na predlog treh koalicijskih poslanskih skupin (Gibanje Svoboda, Socialni demokrati, Levica) sprejel sklepa, s katerima:

- predlaga Vladi RS, da do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitve družbene odgovornosti posameznika;

- predlaga Vladi RS, da okrepi storitve centrov za socialno delo za podporo družinam ter v centrih za socialno delo v občinah, kjer biva romska skupnost, zagotovi dodaten kader ter ustrezno strokovno podporo socialnim delavcem.

Do konca leta je le še slab mesec. Glede na mnenja Vlade RS med zakonodajno proceduro in glede na razpravo, ki je zatem potekala s pristojnim ministrstvom na seji vladne delovne skupine, je pričakovati, da bodo šli vladni predlogi za realizacijo sklepa odbora v smeri t. i. mehkih vsebin, programov, kot so socialna aktivacija, večnamenski romski centri, zaposlitev dodatnih strokovnih delavcev itd. V letu 2022 je bilo za različne mehke vsebine namenjenih več kot 2.500.000,00 EUR, z upoštevanjem sredstev za osnovne šole skupaj okrog 10.000.000,00 EUR.[1] T. i. mehke vsebine tečejo že vrsto let, zagotovo so pomembne in potrebne, a glede na dogajanje v okolju le-te (žal) niso dovolj. Zato utemeljeno pričakujemo, da bo Vlada RS realizirala sklep odbora in pripravila konkretne zakonske predloge, ki bodo učinkovito reševali navedeno tematiko. Mi jih bomo aktivno spremljali.

Doc. dr. Jana Bolta Saje, direktorica Občinske uprave Mestne občine Novo mesto

Več o tem si lahko preberete v člankih, ki sta bila objavljena v reviji Pravna praksa:

Bolta Saje Jana, Macedoni Gregor, Reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij, Pravna praksa, št. 29-30/2023.

Bolta Saje Jana, Zakonodajna procedura (žal) prehitro zaključena, Pravna praksa, št. 44/2023.

[1] Podatki so povzeti iz Desetega poročila Vlade RS o položaju romske skupnosti v Sloveniji, številka 09500-7/2023/3, z dne 7. 9. 2023, z dodatnim pojasnilom Urada za narodnost RS glede zadnjega veljavnega INOP, elektronsko sporočilo z dne 25. 10. 2023.