Duševno zdravje delovno aktivnih

Povezava med delovnim okoljem in duševnim zdravjem je kompleksna in poteka v več smereh. Po eni strani delovno okolje, kjer preživimo okoli 40% časa naše budnosti, predstavlja enega izmed pomembnejših virov tveganj za dobro počutje. Po drugi strani lahko kakovostno delo s svojimi značilnostmi deluje blagodejno in krepi naše duševno zdravje. Dobro duševno počutje na delovnem mestu tudi prispeva k višji učinkovitosti, večji varnosti pri delu ter k preprečevanju poškodb in obolenj.

Breme težav v duševnem zdravju poleg posameznikov močno občutijo tudi podjetja in nenazadnje celotna skupnost. ZZZS je poročal, da je v letu 2022 število izgubljenih delovnih dni zaradi težav v duševnem zdravju pri nas prvič preseglo bolniške odsotnosti zaradi onkoloških obolenj. Kar 50-60% izgubljenih delovnih dni lahko pripišemo stresu in drugim vzrokom, poveznim z delovnim okoljem. Duševne motnje so tudi najpogostejši vzrok za invalidske upokojitve prve kategorije.

Delodajalec je po zakonu dolžan sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje vseh oblik psihosocialnih tveganj, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev na delovnih mestih. Kljub temu lahko za svoje boljše duševno zdravje in počutje na delovnem mestu ogromno naredimo tudi sami, saj je skrb za to področje skupna odgovornost tako delodajalca kot tudi delavcev. Poskrbimo za zdrav življenjski slog (zdrava in uravnotežena prehrana, zadostna telesna dejavnost, dovolj kakovostnega spanca, itd.), ne delajmo prekomerno, prizadevajmo si za dostojno in spoštljivo komunikacijo na delovnem mestu, krepimo odpornost na delovni stres, privoščimo si dopust, poskrbimo za svoj osebni in karierni razvoj. 

Če pri sebi prepoznate zdravstvene težave zaradi prekomernega stresa ali izgorelosti, poiščite strokovno pomoč, npr. pri svojem osebnem zdravniku. Če pri delu vi ali kdo od vaših sodelavcev doživlja kakršno koli obliko nasilja oz. grožnjo z nasiljem (napad, trpinčenje, spolno nadlegovanje, poniževanje, ipd.), se za pomoč nemudoma obrnite na nadrejenega ali katero drugo osebo v podjetju, ki ji lahko zaupate. Če to ni možno, se čim prej obrnite na zunanje vire pomoči. Zelo pomembno je, da čim prej poiščete pomoč in preprečite nadaljevanje nasilja. 

Več o tem, kaj lahko sami storite za boljše duševno zdravje pri delu, si lahko preberete na www.zadusevnozdravje.si 

Vir: NIJZ.