Slavnostna akademija "Prešerno s Prešernom"

10. 2. 2023 Tanja B. 439

Občina Šentjernej je na predvečer kulturnega praznika v sodelovanju z Osnovno šolo Šentjernej pripravila slavnostno akademijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika »Prešerno s Prešernom«, ki je povsem napolnila veliko dvorano Antona Lesjaka v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju.

Zbrane je nagovoril župan Občine Šentjernej Jože Simončič, ki je najprej pozdravil vse zbrane ustvarjalce, ljubitelje kulture in vsega lepega ter poudaril, da je kulturno ustvarjanje proces, ki ustvarjalca in poslušalca, gledalca oz. opazovalca ne pusti ravnodušnega. Ob tem pa meni, da so optimizem, veselje, spoštovanje, ustvarjalnost, strpnost, zavzemanje za sodelovanje, mir in dialog tisti sadovi ustvarjanja, ki jih potrebujemo in si jih želimo. Župan je prepričan »da je temelj naše evropske kulture v dialogu, ki sprejema presežno in spoštuje dostojanstvo vsake osebe ter sočloveka v vsej njegovi različnosti.« Ob tej priložnosti je župan povedal tudi, da je vesel in ponosen na vse, ki ustvarjajo in se posvečajo kulturi, ki vzgajajo, poučujejo in v kulturi vidijo smisel ter prihodnost in se jim zahvalil, da s tem bogatijo sebe in vse nas.

Na slavnostni akademiji je bil slavnostni govornik Damjan Damjanovič, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je spregovoril o različnih vidikih kulture in poudaril, da se vse začne pri mladih. Izpostavil je ljubiteljsko kulturo za katero meni, da je temelj naše družbe, nacionalne identitete in prepoznavnosti. »Slovenska kultura – profesionalna, še bolj pa ona, večinska, množična, ljubiteljska, ki izhaja iz besede ljubezen - je bila in tudi bo na veke vekov tisti občni prepoznavni element samobitnosti nekega naroda. Ker je kultura tako obsegajoč pojem, da je moč z njim zaobjeti čisto vse, od prijaznega vsakodnevnega »dober dan«, do najvišje visoke pesmi umetnika«, je še povedal. Spregovoril pa je tudi o Prešernu in sporočilih njegove Zdravljice, med katerimi je tudi izbojevanje lastne svobode Slovencev ter samostojne in suverene države. »Prav slovenska kultura je bila tista združevalna in povezovalna sila, ki je svetila vsem nam z neba in nam kazala načine in poti dosega tega cilja. Slovenska kultura se vseskozi manifestira v svojem bistvu, prav v slovenskem jeziku, v tem prvem in zadnjem braniku slovenstva, kot bi se izrazil tudi tu, v Šentjerneju službujoči Primož Trubar,« je dejal slavnostni govornik in se ob tem zahvalil vsem posameznikom in društvom, ki delujejo na šentjernejskem območju, pihalnemu orkestru in ostalim vokalnih skupinam, in jim čestital za nedavne jubileje.

Na slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jo je vodila Anamarija Cemič, je nastopilo več kot 120 učencev OŠ Šentjernej, Šentjernejski oktet ter Neža Cerinšek z dvema recitacijama. Prireditev je potekala v znamenju prešernosti, razigranosti in mladostniškega zanosa. Kratek izsek iz namišljene zgodbe sodobnega Prešerna in njegove Julija sta odlično odigrala Zarja Kralj in Matija Hodnik. Prestavili so se pevci obeh otroških ter mladinskega pevskega zbora, ki so pod taktirko Mojce Kruh in Silvije Švelc zapeli nekaj čudovitih pesmi. Poleg zbora so nastopili še pevci solisti, in sicer Kiara Dvojmoč, Zala Rebernik, Luka Barbič, Nik Bojc in Matija Hodnik. Odrsko dogajanje so popestrile učenke Eva Bevc, Nina Cvelbar, Zoja Jurečič in Ema Selak, ki so nastopile z recitacijo ene najlepših Minattijevih pesmi Nekoga moraš imeti rad. Pester program sta spremljala tolkalist Gašper Rangus in Jernej Šuštaršič na klaviaturah, prireditev pa se je prevesila v zaključek s plesno točko ter skupinskim petjem pesmi Verjemi v ljubezen. Poleg zborovodkinj so pri nastajanju programa sodelovale še mentorice Živa Gregorčič, Mojca Lampe Kajtna, Barbka Kukman in Maja Regina.