Prehranjevanje ni le zadovoljevanje fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen. Hrana otroku prinaša prvo izkušnjo ugodja in varnosti, kot sta mamina bližina in dotik. Čas modernega potrošništva pa prinaša mamljive prehranske izdelke, ki lahko rušijo zdravje in zavirajo normalen razvoj naših otrok.
Življenjski slog in prehranjevalne navade so ključni dejavniki za naše zdravje. Prehranske potrebe otrok se z leti spreminjajo. Razvoj telesa je najhitrejši v začetku življenja, sredi otroštva se upočasni in spet okrepi v času pubertete, nakar se ustali. Prav zaradi pospešene rasti in vsakodnevne aktivnosti otroci potrebujejo relativno veliko energije v primerjavi s svojo velikostjo. Da se zadosti vsem potrebam po hranilnih snoveh, se otrokom ponudi s hranili bogata, kakovostna in raznolika živila. Izkušnje s prehrano v otroštvu pomembno vplivajo na izoblikovanje prehranjevalnih navad v odrasli dobi.
V obdobju odraščanja večina kljubuje naravni živi hrani, presni zelenjavi in sadju. Zakaj? Otroci in mladostniki pogosto posegajo po sladkih prigrizkih, hitri hrani in umetno sladkani pijači, prepogosto po energijskih napitkih. Sol, močne začimbe in ojačevalci okusa povzročajo otopelost njihovih brbončic in opustošenje zaznavanja in nabora okusov. Samo še umetne arome in kemično sintetizirani okusi sprožijo občutke ugodja. Živilska industrija prav izdelkom, po katerih največ posega mladina, dodaja kemične snovi, ki povzročajo lakoto, odvisnost od te hrane in posledično debelost. Hitra hrana praznih kalorij poleg previsoke energijske in prenizke biološke vrednosti pri otrocih povzroča usodno odvisnost. Gre lahko za pravo zasvojenost s kemičnimi dodatki.
Odrasli otroke največ naučimo s svojim zgledom. Privzgajajmo jim odgovornost in skrb za lastno zdravje, kar bo posledično pripeljalo do zavestnega izbora hrane. Opozorimo jih, naj opazujejo svoje telesno in duševno počutje ob zaužitju zdrave hrane in kakšne učinke na njihovo telo imata nevarna hrana ter pijača. Pri mladostnikih, ki se nezdravo prehranjujejo, so strokovnjaki pogosto zaznali pomanjkljivo pozornost, nezbranost, nestrpnost, nerazpoloženje in hiperaktivnost.
Pomagajmo otrokom, da na hrano in prehrano ne gledajo lahkomiselno. Naučimo jih, da je hrana dragocena dobrina za naše zdravje in da moramo biti pri izbiri odgovorni do sebe.
Zapisala:
Mojca Kodelič
Viri:
https://www.prehrana.si
https://www.zazdravje.net
Fotografija: https://vizita.si