Občina Šentjernej je v sodelovanju z Osnovno šolo Šentjernej v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila slavnostno akademijo z naslovom Naj kriči srce. Zbrane je uvodoma nagovoril župan Občine Šentjernej Jože Simončič. Dejal je, da nam je kulturni praznik lahko v razmislek, saj nas kultura opomni in izzove k odgovorom na vprašanja: ali kultura, ki jo gojimo, posameznika in družbo plemeniti; ali kulturo umeščamo v vzgojo, izobraževanje, družbeno in osebno življenje? Kultura namreč pomeni obdelovati, gojiti, vzgajati. Spomnil je še, da nas umetnost nagovarja, da ni bistvo življenja v presežku imetja, temveč v kakovosti življenje. »Kulturo sam razumem kot sončno stran, ki daje materialnemu in duhovnemu življenju bistvo in okus, ju usklajuje in povezuje,« je poudaril župan in spomnil tudi na kulturo dialoga v današnjem času, za kar se moramo truditi vsi. Za slavnostnega govornika je občina povabila slovenskega pisatelja, filmskega in gledališkega režiserja ter scenarista Nejca Gazvodo, po rodu Novomeščana. Dejal je, da je bil vesel, da smo ga povabili. V zanimivem in iskrivem govoru je poudaril, da je bilo predvsem mladim zdaj, v dveh letih epidemije, veliko vzeto, kar nikoli ne bodo dobili nazaj in jim je to treba na nek način vrniti. »Kajti hrepenenje po mladosti je univerzalno in jasno je, da je tako zaradi neponovljivosti obdobja. Vsa obdobja v življenju so zanimiva, a mladost zagotovo najbolj. Mladim so bile odvzete valete, začetki študija in vse, kar spada zraven, vse prve ljubezni, razočaranja, naključna srečanja in neskončna druženja. Nekateri so zakorakali v tretje leto pošastnega učenja na daljavo in čas je, da se nehamo pretvarjati, da so otroci trdoživi in se jim to ne pozna. Seveda se jim pozna. Vse se jim pozna. Takrat so najmehkejši. Gre za vse male človeške stvari, ki so bile zadnji dve leti odrinjene na stran. Vse to bomo mi, malo manj mladi in starejši dobili nazaj. Ampak otroški in mladostniški vsakdan ni nadomestljiv in starejša generacija jim mora to nekako vrniti. Nimam še ideje, kako, bi pa želel, da to postane del javnega diskurza, da se nikdar več tako ne zanemari mladih,« je poudaril slavnosti govornik.
Osnovna šola Šentjernej je na akademiji podelila priznanja in plakete Slavček kot najvišje priznanje učencem šole za vidne dosežke na področju književne, likovne, glasbene in igralske ustvarjalnosti. Predsednica strokovne žirije je bila učiteljica slovenščine Kaja Cvelbar. Zahvala je šla tako Maji Miklavž Sintič, Barbari Kukman, Darji Kovačič, Luciji Kuntarič, Mojci Kruh in Katji Hodnik, ki znajo prepoznati potencial mladih in jim pomagati narediti prve korake v svet kulture.
Skupinsko priznanje Slavček za vsestransko kulturno udejstvovanje na šoli so prvič prejeli: kulturniki iz Orehovice za uspešno sodelovanje na mnogih šolskih in drugih javnih prireditvah – odlikuje jih posebna energija, srčnost in pripadnost šoli, svoje znanje so redno in zavzeto pridobivali pri Malih kulturnikih, Orffovem krožku in Otroškem pevskem zboru Orehovica; Otroška folklorna skupina Šentlora za ustvarjalnost na področju folklore, saj s svojim osemletnim odkrivanjem in ohranjanjem ljudskega izročila, ljubeznijo do poustvarjanja ljudske pesmi, plesa in iger prepričajo mnoge poslušalce in tudi strokovno javnost. V zadnjem obdobju izstopa njihovo sodelovanje na spletnem koncertu ob državnem prazniku Daleč od oči, blizu srca ter Stoji učilna zidana ob jubileju šole; večletne članice recitacijskega krožka: Ema Selak, Nina Cvelbar, Eva Bevc, Iva Beguš in Zoja Jurečič za interpretiranje poezije na šolskih in javnih prireditvah ter za vsestransko kulturno udejstvovanje na šoli; učenke Lucija Golobič, Lana Hudoklin, Tjaša Jurečič in Zoja Špilar za večletno ustvarjanje na likovnem področju.
Posamična priznanja Slavček so prejeli: Ema Zagorc za ustvarjalnost na literarnem in likovnem področju; Tara Novoselac za ustvarjalnost na likovnem področju in vsestransko kulturno udejstvovanje na šoli; Jan Penca za ustvarjalnost na področju folklore, saj je plesalec in igralec folklorne skupine Šentlora, pa tudi desna roka mentorice kot tehnični delavec; Dženita Mešić za ustvarjalnost na likovnem, folklornem in gledališkem področju.
Osnovna šola Šentjernej je ob tej priložnosti prejela tudi naziv "kulturna šola". Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je šoli namreč podelil naziv kulturna šola za obdobje od leta 2021 do 2025. Vodja novomeške izpostave sklada Klavdija Kotar je ob predaji naziva dejala: »Neprecenljivi iskalci kulturnega udejstvovanja otrok in mladine so nedvomno ustvarjalnost, sposobnost kreativnega razmišljanja, utrjevanje medsebojnega zaupanja in razvijanje empatije, upoštevanje in sprejemanje drugih, sodelovanje v skupini , predvsem pa medsebojno spoštovanje, vedoželjna in kulturna in razigrana komunikacija«. Povedala je, da je komisija prepoznala udejstvovanje na vsaj treh umetniških področjih, razvejanost in število vključenih učencev v redne in obšolske dejavnosti ter udeležbo in doseganje vidnih rezultatov na selekcioniranih revijah, srečanjih, tekmovanjih in festivalih. Šentjernejčani so odlični pevci, recitatorji, likovniki, glasbeniki, je dejala Kotarjeva in izrekla iskrene čestitke učencem, mentorjem in vodstvu šole, plaketo z nazivom pa je prevzel ravnatelj OŠ Šentjernej Aljoša Šip.
Akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku so oblikovali številni nastopajoči: MPZ OŠ Šentjernej, otroški pevski zbor Podružnične šole Orehovica, otroška folklorna skupina Šentlora OŠ Šentjernej, mladinska gledališka skupina DiLeo, recitatorji šole, plesalke Plesne skupine Harlekin, Bort Ross in Nomadi ter glasbenika Mirjam Šolar na violini in Peter Kaiser na violončelu. Voditeljica večera je bila Petra Rep Bunetić. Scenaristka in režiserka slavnostne akademije je bila Lucija Kuntarič. Dogodek je bil izveden v skladu s priporočili NIJZ za zbiranje na javnih krajih.