Prvo dognojevanje ozimin in travinja

Zgodnje dognojevanje torej povzroča pospešen začetek spomladanske rasti. Pri pravilnem izvajanju  gnojenja pa je najprej potrebno  upoštevati  zakonsko predpisane časovne omejitve. Kljub temu, da splošna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili traja do 1. marca, lahko za dognojevanje ozimnih žit,  trav, DTM, oljne ogrščice in drugih prezimnih rastlin, ki potrebujejo dušična hranila zgodaj spomladi gnojimo že po 15. februarju,  v kolikor so izpolnjeni vremenski in talni pogoji. To pomeni, da tla niso nasičena z vodo ali poplavljena. Tla tudi ne smejo biti zamrznjena ali zasnežena.

Ta izjema pa ne velja za gnojenje trajnih travnikov. Časovna prepoved za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili torej tu velja do 1. marca. S hlevskim gnojem ali kompostom pa se lahko že gnoji od 15. februarja dalje.

Spomladanske omejitve z gnojenjem  nas naj  spodbujajo, da že jeseni, pred setvijo ali po vzniku ozimin opravimo kakšno gnojenje s komposti. Organska gnojila imajo veliko prednost pred mineralnimi,  zaradi postopnega sproščanja dušika in postopnega dviga organske snovi v tleh. To nam pomaga še posebej v sušnih razmerah, da  se vlaga v tleh boljše ohranja.

 

 

Za prvo dognojevanje je pomembno, da uporabimo dušično gnojilo, ki vsaj del dušika vsebuje v nitratni obliki (gnojilo KAN, NPK). S tem jih rastline lahko sprejmejo tudi v hladnejših talnih razmerah in s tem dosežemo željeni učinek na boljše razraščanje žita. Odmerek gnojila je določen že z gnojilnim načrtom. Še posebej je pomembno upoštevati priporočeni odmerek na dobro založenih tleh, kjer ste se odločili, da šele spomladi dodate tudi  fosfor in kalij.  Načeloma pa velja,  da za pričakovani pridelek 5-6 t/ha zrnja pšenice, gnojimo z dušikom v odmerku 50-70 kg/ha, kar odgovarja 200 – 260 kg gnojila KAN-a.. Odmerek gnojila prilagajajo gostoti posevka pšenice in sicer pri gostoti nad 500 rastlin/m2 zmanjšamo odmerek za 10%, za ravno toliko pa ga povečamo pri redkem posevku, ko imamo pod  300 rastlin/m2.  Dognojevanje ječmenu in rži naj bo v obsegu 40-70 kg dušika/ha.  Enak odmerek  gnojila priporočamo tudi za gnojenje intenzivnejšega travnatega sveta.

 

V času 1. dognojevanja je potrebno biti pozoren tudi na dobro prehranjenost  z žveplom,

Slednjega v naravi vedno bolj primanjkuje in ga je zato potrebno dodajati z gnojili .

Žveplo je bistveno za dobro delovanje dušika,  za sintezo beljakovin in oblikovanje klorofila, kar prinaša višje in bolj kakovostne pridelke zrnja. Še posebej je obogatena prehrana z žveplom pomembna na peščenih tleh, v sušnih in zelo mokrih razmerah. Okvirne potrebe žit po žveplu so 20-60 kg s/ha. Za boljšo učinkovitost dognojevanja ali namesto uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil ter zoper zapleveljenost  je priporočeno izvajati tudi česanje.  S tem mehanskim ukrepom začnemo, ko  se bodo tla dovolj osušila za prehod z mehanizacijo. Česanje se priporoča v fazah od 2 listov do začetka kolenčenjem žit, ko so pleveli še majhni, po možnosti v fazi kličnih listov.

 

 

 

Pri dognojevanju z gnojevko ali gnojnico velja splošno priporočilo za rabo v žitih, travah in TDM v višini 10-15 m3/ha, ter priporočena je razredčitev z vodo v razmerju vsaj 1:1. Čas in hitrost sproščanja dušika iz organskih gnojil je različen in odvisen od vrste živali v reji, vrste gnojila, vrste in količine nastilja v hlevu, kar vpliva na razmerje med ogljikom in dušikom (C:N razmerje). Na učinek gnojenja močno vplivajo tudi lastnosti tal. Lažja tla, ki se hitreje ogrejejo spomladi, omogočajo tudi hitrejše delovanje gnojil, kot težja tla.  Temperatura tal v veliki meri vpliva na sprejem hranil. Literatura navaja, da je potreben čas za učinkovanje gnojenja na rastlinah vsaj 14 dni, če so tla dokaj topla, vsaj 8 st. C. Podobno odločilno vpliva za sprejem gnojil tudi zadostna vlažnost, stopnja živosti tal  in drugi parametri.

Hlevski gnoj je tudi zelo primerno gnojilo za prvo dognojevanje spomladi, vendar pod pogojem, da je predhodno kompostiran. S finim raztrosom spomladi poleg izboljšane prehrane posevkov  vplivamo tudi na zmanjšanje zapleveljenosti posevkov. Priporočeno gnojenje na srednje dobro založenih tleh je za pričakovani pridelek 4 t zrnja pšenice/ha, brez odvoza slame iz njive, je običajno v odmerku  4,5 t komposta iz hlevskega gnoja na hektar, da pa pokrijemo tudi potrebe po fosforju se priporoča dodati 150 kg fosfornega gnojila (26%). 

  

 

Mateja Strgulec, KGZS-Zavod NM