Gnojenje v ekološki pridelavi zelenjave

Ponudba ekološke zelenjave na Dolenjskem je razmeroma majhna. Nekaj ekoloških kmetij zelenjavo prideluje in prodaja uspešno. Situacija je razumljiva, saj se za preusmeritev v ekološko pridelavo zelenjave in dejanska stanovitno pridelavo količin ekološke zelenjave, potrebuje zelo veliko agronomskega znanja. Preusmeritev v ekološko pridelavo zelenjave je pomemben  del prestrukturiranja kmetijstva, po mojem mnenju predvsem zato, ker lahko zagotovi več kakovostne ekološke zelenjave z manj škodljivimi ostanki, ki so zelo pomembne za kakovostno prehrano prebivalcev. Pri gnojenju ekološke zelenjave bi po pomembnosti izpostavila vzpostavitev čim bolj zaprtega sistema hranil na kmetiji, saj jih zelenjava potrebuje veliko. Cilj je na njivski površini zadržati čim več hranil v območju korenin. Na vsak način se moramo v ekološki pridelavi izogniti izgubam dušika iz pridelovalnega kroga. Uspešna prehrana zelenjadnic je v ekološki pridelavi  povezana s pretvorbo organske snovi v hrano za rastline, ki je v veliki meri odvisna od biološke rodovitnosti tal. Z njo je določeno število vrst v tleh živečih organizmov, njihova aktivnost in masa. Bolj, ko so tla živa, boljša je dostopnost hranil, tudi struktura, saj številne bakterije v tleh prispevajo pomembne snovi za lepljenje strukturnih delcev. Številne glive pa razgrajujejo organske snovi, ki sicer brez njih ne bi bile razgradljive. Seveda so v tleh tudi drugi živi organizmi, ki vsi prispevajo  k razgradnji organske mase in sproščanju hranil. Zelo se je potrebno potruditi tudi z uvrstitvijo kolobarnih členov, rastlinami, ki povečujejo humus (pridelava ekstenzivnih poljščin, rastlin za zeleni podor, setvijo stročnic, podorom rastlinskih ostankov, izmenjavo rastlin glede na globino korenin in tudi praho). V pridelavo eko zelenjave priporočam (če je le mogoče) tudi živinska gnojila iz ekstenzivnih kmetij in rastlinske komposte. (Moramo pa imeti opravljano analizo tal) Je pa pri vseh organskih gnojilih zelo pomembna higiena organskega gnojila in ustrezno kompostiranje, da ne dobimo z njimi novih plevelnih semen in bolezni. Na dobro pognojeno njivo vedno sadimo vrste zelenjave, ki so veliki porabniki humusa kot so kapusnice, bučevke, paradižnik in krompir. Seveda je za ekološko kmetijo zelo pomembna tudi kemijska rodovitnost (K, P, organska snov in pH) in tudi nujno potrebna, v primeru uporabe kupljenih gnojil, tudi organskih. Manjkajoča mineralna gnojila dovoljena v ekološki pridelavi  je primerneje dodajati založno in pri fosforjevih preveriti tudi čistost glede kadmija, ki lahko predstavlja velik problem, ker je težka kovina in se v visokih količinah nahaja v kameninah fosforja. Pomembno je tudi uravnavanje kislosti, saj nevtralna tla povečajo dostopnost fosforja in magnezija. Apnenje kislih tal je najbolj smiselno pred saditvijo kapusnic in stročnic, meliorativno pa ga dodajamo tudi drugim vrtninam. V rastni dobi z okopavanjem proti plevelom zaradi dodanega zraka povečamo dostopnost hranil in prispevamo k učinkoviti mineralizaciji in izkoriščanju hranil, prisotnih v tleh.

Natalija Pelko - KGZS ZavodNM