Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, ki so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, s poudarkom na varnosti otrok in starejših. Največ nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša, ceste pa zaradi vremenskih razmer spolzke. Podatki opazovanja pešcev, ki ga je Agencija za varnost prometa izvedla leta 2017, kažejo, da je delež uporabe različnih odsevnikov izredno nizek - kar 93% pešcev ni uporabljalo nobenega odsevnika. Le 1,2 % pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak in 4,2% drugo odsevno površino. Aktivna raba odsevnih teles pešcu v temi in mraku lahko reši življenje, opozarja Agencija, ki bo v času akcije po Sloveniji razdelila 9.000 odsevnih trakov. V preventivni akciji s terenskimi aktivnostmi namreč sodeluje 125 občin in 10 nevladnih organizacij.
Poleg preventivnih terenskih aktivnosti, ki so prilagojene epidemiološki situaciji, v času nacionalne akcije poteka tudi okrepljen nadzor s strani Policije, ki spremlja pravilno ravnanje voznikov in pešcev. Policisti izvajajo krajše poostrene nadzore tam, kjer je največja problematika varnosti pešcev, predvsem v bližini prehodov za pešce. Pri tem so pozorni tako na spoštovanje predpisov s strani voznikov motornih vozil in morebitne kršitve (na primer izsiljevanje prednosti pešcem na zaznamovanih prehodih za pešce) ter na spoštovanje predpisov s strani pešcev (nošenje odsevnih teles, pravilna stran hoje, varno prečkanje vozišč itd.).
Pešce opozarjajo na varno udeležbo v cestnem prometu in jim razdeljujejo nekaj odsevnih teles za njihovo večjo vidnost. Agencija opozarja še na odvračanje peščeve pozornosti od dogajanja v prometu zaradi uporabe mobilnih telefonov in pregledovanja družbenih omrežij, kar pravočasnost in ustreznost reakcij pešca zmanjša do 60 %. Posebna pozornost je namenjena povečanemu številu e-skirojev, kolesarjem in voznikom motornih vozil.Kot pešci smo v prometu bolj ranljivi, zato moramo bolje poskrbeti za lastno varnost.
V letu 2020 (do 15. septembra 2020) beležimo najmanj prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjem 6-letnem obdobju (2014-2020). Skupno so bili pešci udeleženi v 299 prometnih nesrečah, kar je 23 % manj kot v primerljivem obdobju 2019, ob upoštevanju dejstva, da je bil obseg prometa v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa bistveno zmanjšan. Umrlo je 6 pešcev (podatki do vključno 18. septembra 2020), kar je 45 % manj kot v primerljivem obdobju v 2019 (11 umrlih). Delež umrlih pešcev med vsemi umrlimi v prometnih nesrečah znaša letos 8,6 %, v enakem obdobju lani pa je znašal 14,7 %. Letos beležimo tudi skoraj četrtino (-23 %) manj prometnih nesreč s telesno poškodbo pešcev. Skupaj je bilo takšnih nesreč 282, v enakem obdobju lani pa 366. Hudo telesno poškodovanih je bilo 53 pešcev (v enakem obdobju lani 63) oz. 16 % manj kot leto poprej, število lažje telesno poškodovanih pa se je zmanjšalo za kar četrtino, oz. skupaj 225 pešcev (lani 300).Nepravilnost pešca tudi letos ostaja glavni vzrok za smrtne prometne nesrečeNajpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč je bil v letošnjem letu nepravilnost pešca (trije od šestih preminulih so bili sami povzročitelji). Vseh šest umrlih pešcev je letos umrlo v trčenju z osebnim avtomobilom. Štirje so umrli v naselju, dva pa izven naselja. Tri so vozniki osebnih vozil povozili pri pravilnem prečkanju prehoda za pešce. Trije pešci so umrli v temnem delu, trije pa v svetlem delu dneva. Pet preminulih je bilo starejših od 55 let (2 v skupini 55-64 in 3 v skupini več kot 65 let), umrla je ena mladostnica (16 let), trije so bili moški, tri pa ženske. V obdobju 2015-2019 je bila več kot polovica smrtnih žrtev med pešci v starostni skupini 65 let in več (38 od skupaj 76 umrlih pešcev), sledi starostna skupina 45-54 let s skoraj petino žrtev (14 od 76 umrlih pešcev) in 55-64 let (11 od 76 umrlih pešcev).
Glavni trije vzroki za nastanek smrtne prometne nesreče v zadnjih petih letih (2015-2019) so bili:
- nepravilnosti pešca, zaradi katerih je življenje izgubilo 20 pešcev,
- neprilagojena vožnja voznikov, zaradi katere je življenje izgubilo 18 pešcev in
- neupoštevanje pravil o prednosti, zaradi česar je življenje izgubilo 16 pešcev.
Med najpogostejšimi kršitvami cestno-prometnih predpisov pešcev v prvih devetih mesecih letošnjega leta so kršitve, povezane z nepravilnim ravnanjem pešcev. Takšnih je Policija letos ugotovila 2.770 (v enakem obdobju lani 3.352). Sledijo kršitve neupoštevanja rdeče luči, teh je bilo letos 915, v enakem obdobju lani pa 1.123.
Od 76 umrlih pešcev v obdobju 2015-2019 jih je 42 umrlo v naselju, 34 pa izven naselja. Hudo telesno poškodovanih je bilo v naselju kar 526, izven naselja pa 75. Če vzamemo pod drobnogled natančno lokacijo prometnih nesreč s smrtnim izidom pešcev v obdobju od leta 2017 do 2020, ugotovimo, da je največ pešcev izgubilo življenje na prehodu za pešce ob pravilnem prečkanju cestišča – 15 umrlih od 43, kar je več kot tretjina (35 %). 9 pešcev je življenje izgubilo pri hoji ob robu cestišča (21 %), 8 pešcev je umrlo na avtocesti – od tega 4 pri prečkanju avtoceste, 4 pa pri menjavi pnevmatik oz. popravilu vozila. Pogosto je šlo za slabšo vidljivost zaradi temnega dela dneva.
JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA
