RAVNANJA Z BIOLOŠKIMI ODPADKI

Narava si je ustvarila neskončni cikel, kjer različni organizmi presnavljajo, razgrajujejo in pretvarjajo mase v energijo oziroma hrano drugemu organizmu. Argument, ki bi moral prepričati človeka, da njegovi biološki odpadki ne sodijo na »človekova odlagališča odpadkov«. Ob zbiranju bioloških odpadkov iz naselij pa žal ugotavljamo, da za mnoge občane ta argument le ni dovolj prepričljiv.

 

Upoštevaje dejstvo, da na območju ki ga pokrivamo večji del prebivalcev biva v stanovanjskih hišah, smo domala od začetka uvedbe obveznega zbiranja bioloških odpadkov, ta gospodinjstva spodbujali k lastnemu kompostiranju na svojih vrtovih in gnojiščih. Navsezadnje je ta način predelave bioloških odpadkov, kot prednostno ravnanje določeno tudi v sami uredbi o ravnanju s biološko razgradljivimi odpadki. 

 

Kljub zagotavljanju vseh teh pogojev, pa ob zbiranju komunalnih odpadkov v naseljih ugotavljamo, da še vedno precejšen del tovrstnih odpadkov konča med mešanimi odpadki. Še slabši scenarij pa se pojavi takrat, ko se v zabojnikih, ki so namenjeni zbiranju bio odpadkov pojavijo mešani odpadki. Kar težko je razumeti, kako so v današnjem času, ko je informiranost na tako visoki ravni, ko se toliko govori in opozarja na vse aktivnosti in tudi okoljske probleme, nekateri posamezniki tako brezbrižni in malomarni. Preprosto jih ne zanima in človek dobiva občutek, kot da gre vse to mimo njih. Nekdo, ki odloži mešane odpadke med biološke se mora zavedati, da skoraj v celoti izničuje trud soseda, ki dosledno ločuje. Potem pa se te težave prenašajo še skozi celotni proces obdelave odpadkov. Povzročajo težave pri vodenju procesa biološkega razkroja. Opraviti pa je potrebno tudi veliko več sejanj, da se izloči tiste odpadke, ki so neprimerni za kompostiranje. Posledica je bistveno zmanjšana kakovost komposta in posledično tudi omejitve pri sami uporabi te zemljine. Seveda so na koncu bistveno večji stroški, ki nastajajo pri predelavi biorazgradljivih odpadkov.

 

Ob razmišljanju, kako v največji možni meri odpraviti ali vsaj omejiti takšne pojave se sama po sebi postavijo vprašanja. Ali so morda kljub vsem oblikam obveščanja ljudje še vedno premalo informirani? Ali bi bilo potrebnega več nadzora in izrečenih sankcij s strani pooblaščenih oseb, ko pa iz drugih področij dobivamo informacijo, da tudi sankcije in globe ne rešujejo problema. Rešitev je iskati predvsem v spreminjanju vedenjskih navad, ki so usmerjene predvsem na sprejemanju družbene odgovornosti k ohranjanju naravnega in tudi bivalnega prostora. Ob pogledu že na bližnjo preteklost pa lahko vendar z zadovoljstvom ugotavljamo, da se ta vzorec zelo hitro spreminja.

 

Med biološke odpadke spadajo;

Kuhinjski odpadki: zelenjavni odpadki, olupki in ostanki sadja, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, ne tekoči ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambni izdelki, papirnate vrečke in robčki, ipd.

Vrtni odpadki: rože, plevel, pokošena trava, stara zemlja lončnic, ipd.

 

V rjavo posodo ne sodijo: maščobe, cigaretni ogorki, material, ki se v naravi ne razgradi (steklo, plastika, keramika, kovine, barve, laki, olja), kosti, meso in maščobe, izločki domačih živali in ljudi, plevel, ki semeni.

• Bioloških odpadkov nikoli ne odlagamo v plastičnih vrečkah.
• Odpadno jedilno olje ne sodi med biološke odpadke.
• Tudi maščobe in cigaretni ogorki ne sodijo v rjavo posodo!

Prepovedano je;

• Kuhinjske odpadke rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.
• Zeleni vrtni odpad in kuhinjske odpadke mešati z mešanimi komunalnimi odpadki ali drugimi ločeno zbranimi surovinami.

Med komunalne odpadke spadajo;

• Plenice, mačji pesek, kosti, odpadki od pometanja stanovanja, vrečke od sesalca, koščki tkanine in usnja, zamaščene folije, zamaščen peki papir, cigaretni ogorki, žvečilni gumi ipd.

 

Za mojo lepo dolino, Komunala Novo mesto