LOKACIJSKA INFORMACIJA: kaj lahko gradim?

Pred gradnjo objekta moramo vedeti, kaj lahko na svojem zemljišču gradimo in pod kakšnimi pogoji. Pridobitev lokacijske informacije ni obvezna, predstavlja pa pomemben vir informacij za lastnike zemljišča oziroma za investitorje. Vsebuje vse informacije o prostoru, vezane na veljavne prostorske akte ali druga javnopravna dejstva in pravne režime, ki veljajo na določenem zemljišču. Del lokacijske informacije je tudi grafični del veljavnega prostorskega akta.

 

Zahtevek za lokacijsko informacijo lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba, tudi če ni lastnik nepremičnine. Lastništvo namreč ni pogoj za izdajo lokacijske informacije, je pa potrebno v vlogi navesti, zakaj lokacijsko informacijo potrebujemo. V primeru, ko se posameznik odloča za nakup zemljišča, lahko zaprosi za splošno informacijo ali pa navede konkretno namero, kot je na primer gradnja enostanovanjske hiše, postavitev kozolca, gradnja garaže ipd.

 

Stranka za izdajo lokacijske informacije izpolni vlogo, ki je dostopna na spletni strani občine, ali pa jo dobi na sedežu občine, pri čemer se šteje, da zemljiške parcele znotraj iste katastrske občine predstavljajo en zahtevek. En zahtevek lahko obsega največ deset posameznih zemljiških parcel. Za izdajo lokacijske informacije stranka zahtevka plača upravno takso, ki je določena z Zakonom o upravnih taksah in znaša 22,70 evrov. Rok za izdajo lokacijske informacije je 15 dni. 

 

VSEBINA LOKACIJSKE INFORMACIJE

Lokacijska informacija je namenjena predvsem projektantu, saj služi kot dokument, na podlagi katerega bo pripravil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vendar lahko tudi stranke v njej najdejo veliko informacij, ki jim dajo predstavo, kakšne imajo možnosti za gradnjo na konkretnem zemljišču.

 

Lokacijska informacija vsebuje več sklopov, posebno pozornost pa je potrebno nameniti naslednjim točkam:

 

Poleg podatkov, kateri prostorski akti so veljavni na zemljišču, je v tem sklopu tudi zapisano, ali veljajo kakšne posebnosti v enoti urejanja prostora, kjer se le-to nahaja.

Če se zemljišče nahaja na območju, kjer veljajo določeni varstveni režimi (kulturna dediščina, območje varstva narave, erozijsko območje …) je potrebno pred vsakim posegom pridobiti mnenje pristojne službe.

Rubrika vsebuje informacije, kakšni so minimalni odmiki bodočega objekta od varovalnih pasov. Varovalni pasovi so določeni za ceste in potoke. Varovalni pasovi lahko posebej na manjših zemljiščih močno definirajo, kakšna je največja dovoljena tlorisna velikost objekta. Manjši odmik od dovoljenega je mogoč samo s soglasjem/mnenjem, vendar stranka nima vnaprejšnjega zagotovila, da ga bo od soglasodajalca oziroma mnenjedajalca dejansko dobila, zato je treba odmike pri načrtovanju gradnje spoštovati.

Lokacijske informacije določajo, kakšni gabariti objekta so dovoljeni. Določeni pa so tudi oblikovanje objekta, določila za ureditev okolice objekta in stopnja izkoriščenosti zemljišča. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je pomemben podatek, ki določa, kakšno kvadraturo objekta je na zemljišču sploh dovoljeno postaviti. FZ pomeni razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele.

 

Če je v lokacijski informaciji določeno merilo, ki ga je potrebno spoštovati, potem se od tega ne sme odstopati. Lokacijska informacija je veljavna toliko časa, dokler ne pride do spremembe prostorskega akta ali druge zakonodaje, ki so njen sestavni del.

 

Čeprav je lokacijska informacija neobvezna, jo priporočamo predvsem investitorjem, ki bodo na zemljišču gradili enostaven objekt, za katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, saj bodo lahko z njo dokazovali legalnost objekta v času njegove gradnje. Ob spremembi prostorskih aktov se namreč lahko zgodi, da takšen objekt na konkretnem zemljišču ne bo več dovoljen.

Zapisala,foto: Petra Klavžar Jamnik