Kaj ne sodi v kanalizacijo?

Komunala Novo mesto ima v upravljanju 450 km kanalizacijskega omrežja in 89 črpališč odpadnih voda. Storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda tako opravljamo v sedmih občinah.

Vsakodnevno se srečujemo s problemi kot so: mašenje črpalk v črpališčih odpadnih voda, zamašeni cevovodi ter povečana populacija glodavcev v kanalizaciji – to je bolj izrazito v urbanem okolju. Pa pojdimo po vrsti…

Mašenje črpalk v črpališčih odpadnih vodaVerjetno ste v svoji okolici - seveda tam kjer je območje opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem, opazili objekt, ki služi za prečrpavanje komunalne odpadne vode. Standardno črpališče ima vgrajeni 2 črpalki, ki delujeta s pomočjo krmilne enote (PLC), krmilnik pa je nato preko daljinske povezave povezan na nadzorni računalnik, preko katerega spremljamo delovanje objektov in  smo tudi opozorjeni v primeru napak.

Žal se prepogosto dogaja, da se črpalke zamašijo. Vzrok zamašitve so smeti, tkanine, higienski vložki, kondomi, vlažilni robčki, plastični in leseni predmeti, našli smo celo kosti, ki jih uporabniki javnega kanalizacijskega omrežja odvržemo v javno kanalizacijo. Posledica je, da se v komoro, kjer je rotor črpalke ki ustvarja podtlak in na ta način prečrpava odpadno vodo, naberejo tujki, ki rotor zamašijo. V najboljšem primeru se zaradi ustreznih elektro zaščit črpalka le ustavi in jo je potrebno očistiti – črpalko je potrebno demontirati, odstraniti tujke in ponovno montirati v črpalni jašek. To vzame kar precej časa in truda, delo pa je zelo umazano. Če se to ponovi večkrat, pride do trajne okvare in potrebno je kupiti novo črpalko.

Prebijanje zamašene kanalizacijske cevi ali jaška

Podobna zgodba se odvija tudi v kanalizacijskih ceveh, ko se ravno tako zaradi smeti, ki v javno kanalizacijsko omrežje ne sodijo, zamašijo. Naredi se »čep«, ki preprečuje nemoteno odvajanje komunalne odpadne vode. Tak »čep« je potrebno s specialnim vozilom razbiti in kanalizacijsko cev očistit ter jo povrniti v stanje nemotenega odvajanja. Lahko povemo, da smo v kanalizacijskem omrežju našli že tudi akumulatorski vložek. Tudi to delo vzame veliko truda in je ravno tako umazano.

Glodavci v kanalizaciji

Podgane v kanalizacijskem sistemu so realnost. To so zelo inteligentne in prilagodljive živali, ki se zelo hitro razmnožujejo in se zadržujejo tam kjer imajo ugodne pogoje – beri hrano. Po naših izkušnjah, je hrane v kanalizaciji veliko preveč zato je zanje to zelo prijazno okolje. Torej več kot hrane odložimo v kanalizacijo, večja je populacija glodavcev in večje težave imamo zaradi tega uporabniki javnega kanalizacijskega omrežja. Vsi vemo, da je skorajda na vsakem ekološkem otoku tudi zabojnik za biološke odpadke, zato na vse uporabnike naslavljamo apel, da se biološke odpadke odlaga le v temu namenjene zabojnike in ne v javno kanalizacijo.

Morda je na tem mestu smiselno opozoriti tudi to, da tudi kuhinjska olja in ostanki maščob ravno tako ne sodijo v kanalizacijo. Namreč, ko se olja in maščobe ohladijo, se prilepijo na steno kanalizacijske cevi, preseki cevi se zmanjšajo in nekega dne se odtok ali kanalizacijska cev zamaši. Za nastalo težavo ni kriv slab graditelj, temveč nepoučen oziroma malomaren uporabnik. Odpadno olje lahko zberemo v posodi ali steklenici in jo lahko predamo prevzemniku za tovrstne tekočine.

Verjamemo, da smo kot družba toliko napredni in prilagodljivi, da lahko stare navade odlaganja smeti pustimo za sabo. Tu mislimo predvsem divja odlagališča in konec koncev tudi odlaganje smeti, hrane in olj v kanalizacijo. Komunala skupaj z občinami dela veliko na tem, da je vsakemu občanu zagotovljeno zbirno mesto za odlaganje vseh vrst odpadkov. Če bomo vsi sledili cilju, da bomo pravilno ločevali odpadke nam bo zelo hvaležna tudi naša lepa narava. Začeti moramo vsak pri sebi in bodimo vzor drug, drugemu. 

 

Zapisal: Simon Lukšič, vodja sektorja odvajanja in čiščenja odpadnih voda