VABILO NA SKUPINO ZA ŽALUJOČE V ŠENTJERNEJU

»Drevo, mogočno, da ga ne objameš z rokami, vzklije iz drobnega semena. Tempelj, višji od devetih nadstropij, zraste iz prgišča ilovice. Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne z enim samim korakom.« Taoistična modrost

Slovensko društvo hospic prihodnje leto obeležuje 25. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti vam želimo na kratko predstaviti njegovo delovanje in vas, spoštovani bralci, povabiti na skupino za žalujoče, ki bo decembra pričela delovati tudi v Šentjerneju. Povabljeni k prvemu koraku na poti v sočutno bližino za bolj polno življenje!

Poslanstvo Slovenskega društva hospic je nudenje celostne oskrbe umirajočim in njihovim svojcem. Želimo si sočutno prisluhniti fizičnim, psihosocialnim in duhovnim potrebam umirajočih, lajšati njihovo trpljenje ter podpirati umirajoče pri doseganju želene kakovosti življenja v domačem ali domu podobnem okolju. Področje Šentjerneja pokriva Območni odbor Dolenjska, Posavje in Bela krajina. Slovensko društvo hospic izvaja naslednje programe: spremljanje umirajočih in njihovih svojcev, žalovanje za otroke, mladostnike in odrasle, prostovoljstvo in detabuizacija.

Zakaj na skupino?

Naj o tem spregovorijo kar udeleženci ostalih skupin za žalujoče: »Ob vas sem se počutila zares slišano.« »Tukaj sem med ljudmi, ki me lahko zares razumejo. Z vami lahko delim, kar čutim.« »Na nek način je težko priti sem, a ko sem tukaj, doživim olajšanje in grem lažje naprej v življenju.« »Tukaj se srečujemo ljudje, ki smo doživeli izgubo bližnjega in drug drugega lahko dobro razumemo ter se medsebojno podpremo.«

Na skupini vas bosta spremljali prostovoljki Slovenskega društva hospic in izkušeni voditeljici Suzana Plut in Darinka Žibert. Skupina se bo sestajala v prostorih Knjižnice Šentjernej. Prvo srečanje bo v četrtek, 19.12., ob 19. uri. Udeležba je brezplačna, potrebne pa so prijave na telefon 051 454 845 ali po elektronski pošti na dolenjska@hospic.si. Na zgornji kontakt se lahko prav tako obrnete z vprašanji glede spremljanja in podpore pri žalovanju.

Suzana na vprašanje Zakaj prostovoljka hospica, voditeljica žalujočih? odgovarja:

Ko iz radijskih, televizijskih, medijskih poročanj o nepravičnosti in trpljenju ljudi slišim grozote, ki jih povzročamo ljudje, ki so posledice pomanjkanja sočutnosti in moralne odgovornosti, jih ozaveščam, se sprašujem: »Kaj na tej mikro ravni lahko storim jaz?«, »Kaj lahko storim, kar morala govori o dolgu do drugih?«, »Kje v odgovornosti do sebe in drugih vidim odhajajoče?«, »Kje vidim ostale žalujoče?«, »Kje vidim sebe, vsakega od nas, v procesu minljivosti?«. Razmišljanja, branje literature, pogovori, spremljanja umirajočih in žalujočih, izobraževanja pri hospicu so mi dala odgovore. Mnogo njih. In jih želim podeliti. To je brv od preproste dobrodelnosti do polja poslušanja, slišanja, moči sočutja, moči besed in brezdanjosti molka. Da je samost tisto, kar ozaveščamo, da pa je osamljenost samo naš izbor. In, če osamljenost boli, jo skupaj izgovorimo, podelimo, jo naredimo manj težko, življenje pretočnejše …

Maja Žagar,

strokovna delavka

Območni odbor Dolenjska, Posavje in Bela krajina