SPOROČILO ZA JAVNOST »Srčno popuščanje naj nas ne ustavi«

Evropski dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju so letos od 5. do 11. maja pod geslom »Srčno popuščanje naj nas ne ustavi«.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ob tej priložnosti ozavešča javnost o poznavanju srčnega popuščanja, o pomembnosti čim zgodnejšega prepoznavanja simptomov, zgodnje diagnoze in optimalnega zdravljenja. Srčno popuščanje je namreč ena najpogostejših bolezni srca. Obenem spodbuja bolnike, da živijo kakovostno življenje s to boleznijo in da z informacijami, izkušnjami pomagajo tudi drugim. Čim zgodnejše odkritje te bolezni in učinkovito, celovito ukrepanje, zdravljenje ter zdrav način življenja omogočajo, da je tudi življenje s srčnim popuščanjem lahko kakovostno, polno in daljše. 

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je na novinarski konferenci poudaril, da je srčno popuščanje globalno razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v splošni populaciji razvitih držav prevalenca bolnikov s srčnim popuščanjem okoli 2%, med starejšimi od 70 let pa kar 10%. V Sloveniji je ocenjena prevalenca med 20.000 in 40.000 bolnikov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo. 

Poleg bistveno zmanjšane kakovosti življenja povzroča srčno popuščanje tudi visoko stopnjo umrljivosti,  bolniki s srčnim popuščanjem pa potrebujejo tudi pogoste hospitalizacije. Približno 20% bolnikov je po odpustu iz bolnišnice ponovno hospitaliziranih v enem letu. Težave, ki jih povzroča srčno popuščanje, so pogosto bistveno hujše kot pri večini rakavih obolenj, napredovalo srčno popuščanje pa je tudi bolj smrtno kot večina rakov.

Za preprečevanje ali čim poznejše pojavljanje in napredovanje srčnega popuščanja je ključnega pomena zdrav življenjski slog, ki zajema redno telesno dejavnost – to je vsakodnevno zmerno aerobno vadbo, ki pomaga ohranjati srce zdravo, kot so hoja (npr. enourna hoja s tempom 5-6 km/h), kolesarjenje ali plavanje, zdravo prehrano, ki zajema uravnoteženo prehrano z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in manjši vnos maščob ter soli, nadzor nad telesno težo kar pomeni ohranjanje zdrave telesne teže, s čimer se zmanjšuje obremenitev srca, opustitev kajenja, saj kajenje močno povečuje tveganje za srčne bolezni, zmerno uživanje alkohola, prekomerno uživanje alkohola namreč med številnimi drugimi škodljivimi učinki tudi poškoduje srčno mišico.

Zgodnje prepoznavanje simptomov srčnega popuščanja je ključno za učinkovito zdravljenje. Simptomi vključujejo: zmanjšano zmogljivost, zasoplost oz. zadihanost, zlasti pri telesni dejavnosti ali ležanju, otekanje nog, gležnjev in stopal in posledično pridobivanje telesne teže zaradi zadrževanja tekočine, utrujenost in šibkost, hitro ali neredno bitje srca idr. Če se pojavi kateri od teh simptomov, je pomembno, da se čim prej posvetuje z zdravnikom. Diagnoza srčnega popuščanja vključuje laboratorijske preiskave (npr. NTproBNP), elektrokardiogram, rentgensko slikanje prsnih organov in ultrazvok srca. Po postavljeni diagnozi pa sledi zdravljenje, ki znova vključuje zdrav življenjski slog in, ko je to potrebno, tudi zdravila.

Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje srčnega popuščanja lahko bistveno izboljšata kakovost življenja, upočasni napredovanje bolezni in podaljšata kvalitetno življenjsko dobo bolnikov.

Izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., specialist kardiolog, KO za kardiologijo, UKC Ljubljana je pojasnil, da je srčno popuščanje bolezen, pri kateri srce ne zmore več učinkovito črpati krvi po telesu. Posledica tega je, da organi in mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil, kar lahko povzroči utrujenost, težko dihanje, otekanje nog in zmanjšano telesno zmogljivost. Vzroki za srčno popuščanje so različni – od dolgotrajno povišanega krvnega tlaka, srčnih infarktov, bolezni srčnih zaklopk do vnetij srčne mišice. Bolezen je v porastu tudi zaradi staranja prebivalstva in boljše prepoznave. Poznamo različne oblike srčnega popuščanja glede na iztisni delež levega prekata (EF – ejection fraction), ki je ključni kazalnik črpalne sposobnosti srca. Ločimo: srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF, EF ≥50 %), srčno popuščanje z zmerno zmanjšanim iztisnim deležem (HFmrEF, EF 41–49 %) in srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem (HFrEF, EF ≤40 %). Vsak od teh fenotipov ima nekoliko različno patofiziologijo, klinično sliko in odziv na zdravljenje. Na primer, bolniki s HFrEF imajo največ dokazanih koristi od sodobne farmakološke terapije (kot so zaviralci SGLT2, ARNI, beta-blokatorji in MRA), medtem ko je zdravljenje HFpEF še vedno v razvoju, čeprav nove študije kažejo obetavne rezultate tudi za to skupino. Razumevanje fenotipov srčnega popuščanja zdravnikom omogoča bolj ciljno usmerjeno in učinkovito obravnavo bolnikov ter izbiro najprimernejšega zdravljenja glede na posameznikov profil bolezni. Čeprav srčno popuščanje ni povsem ozdravljivo, so v zadnjih letih možnosti zdravljenja močno napredovale. Sodobna zdravila lahko bistveno upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo simptome in podaljšajo življenje bolnikom. Pomembno vlogo imajo tudi nefarmakološki ukrepi, kot so prilagojena prehrana, telesna aktivnost ter redno spremljanje telesne teže in simptomov. Pri določenih bolnikih pomagajo tudi posebne naprave, kot so resinhronizacijski srčni spodbujevalniki ali defibrilatorji. V najbolj napredovalih primerih, ko zdravila in druge oblike terapije ne zadoščajo več, pa so na voljo mehanske srčne črpalke (LVAD) in presaditev srca. Slovenija je na tem področju med vodilnimi državami na svetu, saj ima enega najuspešnejših programov presaditev srca glede na število prebivalcev. To daje novo upanje tudi najtežjim bolnikom s srčnim popuščanjem.

Dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., spec. kardiolog, podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Kardiološka ambulanta, ZD Domžale

Najpogostejši vzroki za nastanek srčnega popuščanja so koronarna bolezen (predvsem pri bolnikih po prebolelem srčnem infarktu), zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), okvare srčnih zaklopk in motnje srčnega ritma. Drugi vzroki so redkejši: vnetje srčne mišice, prirojena bolezen srčne mišice, nekatere vrste kemoterapije, še redkeje bolezni ščitnice in nekatera druga stanja. Posredno lahko na nastanek srčnega popuščanja vplivajo tudi visok holesterol, sladkorna bolezen in debelost. Pomembno je, da te bolezni in stanja prepoznamo in ustrezno zdravimo, saj tako najučinkoviteje preprečujemo razvoj srčnega popuščanja.

Hkrati priporočamo, da posamezniki, ki imajo naštete bolezni in stanja, vzdržujejo zdrav življenjski slog. Slednje pomeni, da ne kadijo, se izogibajo prekomernemu uživanju alkohola, so redno telesno dejavni ter skrbijo za zdravo, uravnoteženo prehrano.

Pri nekaterih boleznih in stanjih (npr. pri sladkorni bolezni) imamo v zadnjih letih na voljo tudi učinkovita zdravila, s katerimi lahko dodatno zaščitimo srce in upočasnimo razvoj srčnega popuščanja.

V zadnjem času veliko pozornosti posvečamo ozaveščanju prebivalstva o srčnem popuščanju. Prvi korak pri postavitvi diagnoze je namreč vedno ta, da prepoznamo simptome in znake srčnega  popuščanja oziroma na srčno popuščanje posumimo ter poiščemo ustrezno strokovno pomoč.  Takšno ozaveščanje je pomembno pri posameznikih z zgoraj naštetimi boleznimi in stanji, ki predstavljajo dejavnike tveganja za razvoj srčnega popuščanja. Te osebe morajo biti na znake in simptome srčnega popuščanja še posebej pozorne in na to opozoriti svojega izbranega osebnega zdravnika ali ustreznega specialista, saj bo tako diagnoza zgodnejša, prognoza pa z ustreznim zdravljenjem boljša.

Srčno popuščanje  lahko vodi tudi v okvare drugih organov, saj so ti medsebojno povezani. Pri skoraj polovici bolnikov s srčnim popuščanjem pride do okvar ledvic, čemur strokovno rečemo kardiorenalni sindrom. Zaradi opešanega srca je namreč moten tudi pretok krvi skozi ledvice, s tem pa je okrnjeno tudi njihovo delovanje. Pri napredovalem srčnem popuščanju zaradi zastajanja tekočine v telesu prihaja tudi do okvar jeter. Z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem srčnega popuščanja tako ne vplivamo ugodno samo na srce, ampak varujemo tudi druge organe. 

Več informacij:

Matija Cevc: matija.cevc@kclj.si 

Gregor Poglajen: gregor.poglajen@kclj.si 

Tjaša Vižintin Cuderman: t_vizintin@yahoo.com