OBČINA ŠENTJERNEJ

www.sentjernej.si

dol maharovec 01 800Tipična obcestna vas Dolenji Maharovec (176 m - 125 prebivalcev) panonskega tipa stoji na šentjernejskem vršaju v Vzhodni Krški kotlini. Zahodno od vasi so ob Čadraškem potoku travniki, vzhodno pa njive.Prevladujoča kmetijska panoiga je živinoreja.Nekdaj je bilo zelo razširjeno lončarstvo. Zaposleni vaščani se vozijo na delo v Šentjernej in Novo mesto. Že leta 1305 je Henrih Prežeški kupil v vasi 9 kmetij; v starih zapisih se navajata 1392. leta ime Machorobicz in 1423. leta pa Macharowetz; morda tiči v tem poimenovanju pojem marca – svet za skupno bivanje in izkoriščanje . Tipična obcestna vas meji na severu na ozek pas gozda Sedilija, na vzhodu pa na njivski svet Robidnice, pod katerim teče potok Černivec. Na zahodu so travniki Ločki in Vrtovi, pod njimi večji Maharovški potok. Na jugu vasi je njivski svet Ščit. V Maharovškem gozdu so odkrili tri ilirske gomile in neznan "britof" v okopih.

pdfPredstavitev razvoja naselja v občinskem prostorskem načrtumapalink

drama 01 800Razloženo naselje Drama (152 m - 87 prebivalcev) z gručatim jedrom leži na dnu Vzhodne Krške kotline, na desnem bregu reke Krke, ob cesti Škocjan - Šentjernej.Ime vasi ima dolgo zgodovino in sega v začetek našega štetja, ko so ime “dromos – dostop“ našli kot primerno za trdnjavo, ki so jo na Drami zgradili Rimljanom. Pozneje naj bi ime prešlo v obliki “ Drama “ na vso vas, v kateri so se sledovi trdnjave ohranili.
Otok se prvič omenja že leta 1251 kot trg Gutenwerde, ki je bil eden od freisinških upravnih središč.Tu je bila tudi pomembna mitnica. Okoli vasi so vlažni travniki, ki so izpostavljeni vsakoletnim poplavam. V bližini vasi sta zaselka Dolenja Gomila ob potoku Kobilščici in Otok, ki je do regulacije Krke stal na otoku sredi reke. Gručasto naselje Drama leži na desnem bregu Krke in je bilo nekdaj še bolj izpostavljeno poplavam, kot je to danes. Ne smemo mimo zgodovinskega dejstva, da je tekla rimskodobna in srednjeveška Krka mimo današnjega naselja Drama, kjer je bilo staro rečno pristanišče rimskega tipa, in proti vzhodu po potoku Mihovica, ki je ostanek srednjeveške struge Krke, da je vzhodno od cerkve sv. Miklavža zavila proti zahodu in nato v kolenu proti severu v smeri današnje struge. Na pristaniškem bregu se je začenjala devet metrov široka, tlakovana cesta, na katero so prekladali rečne tovore. Za varnost je skrbela trdnjava poleg pristana. Obsežna arheološka raziskovanja srednjeveškega trga Otok, poznejšega freisinškega Gutenwertha, so bila po letu 1967 blizu cerkve sv. Miklavža.
Med arheološkimi izkopavanji so našli glavno ulico, obrtniški predel in romansko cerkev. Sedanja cerkev Sv. Miklavža z oltarji iz pleterskega samostana pa je iz 18. stoletja Od nastanka do 12.stol. je bil glavno neagrarno središče na Dolenjskem. To je bil pravi trg z gradom, sodiščem, mitnico, kovnico denarja za časa grofa Henrika IV. Andeškega in s pomembno prometno lego ter vlogo v trgovini s hrvaškimi deželami. Svoj pomen je začel izgubljati v drugi polovici 14.stoletja. Dokončen propad pa je prišel poleti leta 1473, ko so Turki napadli, osvojili in požgali trg Gutenwerth, pobili oziroma ujeli pa menda kar 3.000 ljudi. O stari zgodovini še danes pričajo poimenovanja okolice Drame, saj imajo njive in travnike na Brodu (brod je vozil preko reke Krke ), v Ključah (okljuka reke ) in v Strugi (prvotna struga reke). Kmetje se ukvarjajo predvsem z živinorejo in poljedeljstvom.

pdfPredstavitev razvoja naselja v občinskem prostorskem načrtumapalink

Jernejevonovi

KCPT LOGO

images/piso

 

galerije mapalink
 
03 2017 Vestnik

Statistika obiskov

4230620
Danes
Včeraj
V tem tednu
V preteklem mesecu
V preteklem tednu
V tem mesecu
Skupaj
248
5003
12775
4184338
128619
92022
4230620
Moj IP: 54.167.191.50
Osveženo: 00:49:31